LjubljanaUrednikLjubljana je glavno mesto republike Slovenije. Ceprav je Slovenija geografsko zelo razgibana dezela, pa lezi Ljubljana prakticno v njenem geografskem srediscu. Več...
Vreme določajo vremenski pasovi, ki se izmenjujejo po celotni zemljepisni širini sveta. Podnebje sicer na vreme ne vpliva neposredno. Podnebje označuje stanje dejavnikov, ki vplivajo na razvoj vremena.
Ko nam izlet pokvari slabo vreme V hitrem ritmu današnjih dni si že tako redko kdaj vzamemo nekaj več časa za sprostitev in oddih, zato todi vedno manj časa namenimo izletom in potovanjem. Ko si vseeno privoščimo oddih si tako želimo, da bi vsaj ta dan potekal mirno in po načrtih. Pogosto pa se zgodi, da temu vendarle ni tako – zagode nam jo namreč vreme.
Hoteli v Ljubljani so nekaj, kar enostavno morate preizkusiti – vas zanima zakaj?
Zato, ker lahko po zelo ugodnih cenah resnično uživate v svojem dopustu ali zgolj nočitvi. Ker je Ljubljana turistično izjemno zanimivo mesto, delno zaradi središčne lege in titule prestolnice, delno zaradi vseh zanimivosti, festivalov, koncertov, ipd., je temu primerno tudi število hotelov, ki pa iz leta v leto narašča. Hoteli v Ljubljani so razmeščeni po celotnem mestnem jedru in širši okolici. Med seboj se razlikujejo po obsegu ponudbe, storitev, po kategorijah in nenazadnje tudi po cenah nočitev.
Na začetku vasi Goropeke stoji cerkev svetega Janeza Krstnika. Gre za gotsko stavbo iz 15. stoletja, ki so jo v poznem baroku predelali in prezidali. Spremenili so tudi oltar, ki so mu dodali podstavek, in strop.
Če se iz Škofje Loke peljete še 17 kilometrov proti severozahodu, boste po dvajsetih minutah vožnje skozi Selško dolino prišli do Železnikov. Mesto je z vseh strani obdano s hribi, nad njim pa se kot varuh s svojimi 1666 m dviguje Ratitovec, priljubljena točka pohodnikov v vseh letnih časih.
Razpotegnjeno kmečko naselje na Dolinskem (166 m, blizu 1.000 prebivalcev) je obdano z nižinskimi travniki in močvirskimi logi. Poznano je po štorkljinih gnezdih; Evropska fundacija Euronatur mu je leta 1999 podelila naziv »Evropska vas štorkelj«. Polano pa poznamo tudi po dobrih ljudeh, kot jih je v svojih knjigah predstavljal rojak pisatelj Miško Kranjec.
Kdor meni, da je Bohinjsko jezero naše največje jezero – če ne štejemo Cerkniškega, ki zdaj je, zdaj ga pa (skoraj) ni –, ima prav, pa tudi ne! Kajti ta čast, če seveda upoštevamo samo dolžino obale, pripada Šmartinskemu jezeru, ki je nastalo tako, da je voda preplavila nekaj ravnic in globeli med griči severno od Celja in vzhodno od Vojnika. Marsikdo se že leta vozi le dva, tri kilometre stran, pa sploh ne ve, da se prav blizu avtoceste skriva tolikšna vodna površina! Šmartinsko jezero velja tudi za največji vodni zadrževalnik za vodno pregrado v državi.
Šmarna gora je 669 metrov nadmorske višine visok osamelec v Ljubljanski kotlini, ki je najbolj priljubljena izletniška točka Ljubljančanov in okoliških prebivalcev, prav tako pa je lahko zanimiv izletniški cilj za ljudi z drugih koncev Slovenije. Na Šmarno goro vodi več poti, najbolj priljubljeni pa sta pot iz Tacna in pot iz Vikrč »čez peske«.
Na skrajnem jugozahodnem roglju Slovenije, tik ob meji s Hrvaško, ležijo Sečoveljske soline, ki že od daleč zbudijo našo pozornost s pravilnimi pravokotniki solinarskih bazenov, belimi stožci soli poleti in ruševinami opuščenih solinarskih hiš v ozadju. Ta sploh ne majhen del slovenske obale, le nekaj kilometrov stran od turističnega vrveža, nudi veliko možnosti za opazovanje narave, saj je danes bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta.
',400,389,1,1); "Ko nam izlet pokvari slabo vreme (Foto: Matej)")
',600,449,1,1); "Železniki (Foto: Nina Drol)")
',600,450,1,1); "Pisalni stroj Miška Kranjca z zadnjo, nedokončano novelo (Foto: Tilka Jamnik)")
',600,450,1,1); "Šmartinsko jezero (Foto: Slavka Ilich)")
',600,391,1,1); "Sečoveljske soline (Foto: Mira Grahek)")